Questo sito o gli strumenti terzi da questo utilizzati si avvalgono di cookie necessari al funzionamento ed utili alle finalità illustrate nella cookie policy. Se vuoi saperne di più o negare il consenso a tutti o ad alcuni cookie, consulta la nostra Informativa estesa cookie

OK Informativa estesa cookie

Umetniški užitek je zagotovljen!

Novi Glas, 13/10/2016

 

Zadnja dva simfonična koncerta v Verdiju

Ta konec tedna je na sporedu 5. koncert simfonične sezone v tržaškem gledališču Verdi, ki nekako sklepa sodobnejši del letošnjega repertoarja. Poslušalci so spremljali krasno izvedbo suite za orkester Prokofjeva po njegovem baletu Romeo in Julija ter koncert za klavir, orkester in moški zbor op. 39 Ferruccia Busonija. Mati le-tega je bila Tržačanka Anna Weiss. Kljub zahtevnosti pisanja, zlasti drugega “modernističnega” dela, je tržaška publika nagradila odličen nastop orkestra, ki ga je vodil Avstrijec Günter Neuhold, in pravo performanco slovitega neapeljskega pianista Micheleja Campanelle. Predzadnji koncert v sezoni bo v petek, 14. oktobra, ob 20.30, ponovitev pa v soboto, 15. oktobra, ob 18. uri. Po Španski simfoniji za violino in orkester št. 21 Edouarda Laloja (1823-1892), ki jo je francoski violinist-skladatelj posvetil španskemu virtuozu istega glasbila Pablu de Sarasate, bodo na vrsti rapsodija Tzigane iz koncerta za violino in orkester Mauricea Ravela (1875-1937) ter plesne simfonične skladbe za muzikal West Side Story Leonarda Bernsteina (1918-1990). Tokratna solistka bo violinistka Francesca Dego, ki ima za sabo, kot pravzaprav vsi letošnji glavni izvajalci, bogat in zavidljiv kurikulum. Nastopila je s Salvatorejem Accardom, Gianluigijem Gemettijem, Paulom Goodwinom, Julianom Kovatchevom in drugimi v Londonu, Šangaju, Pekingu, Moskvi, Buenos Airesu. Za založbo Deutsche Grammophon je debitirala s snemanjem Paganinijevih 24 del, Capricci.

Tudi Ravel se je pri pisanju skladbe navdahnil po virtuozinji violine, Madžarki Jelly d'Arany, in njegova izvirna priredba ciganske ljudske glasbe bo gotovo prevzela ljubitelje te zvrsti. Bernsteina ni treba posebej predstavljati. Po premieri slovite operemuzikala l. 1957 je štiri leta pozneje priredil za orkester prav tako uspešno samostojno suito, iz katere bo tržaški orkester izvedel izbor; bogati zvočni in ritmični efekti bodo gotovo lep izziv za tržaški orkester. Gostujoči dirigent bo Christopher Franklin, ki se je po začetnem študiju v Ameriki specializiral v Evropi, bil asistent Gelmettija in Petra Maaga, sedaj pa uspešno vodi orkestre po celem svetu.
Naslednji petek, 21., in soboto, 22. oktobra, ob isti uri bo še zadnji letošnji koncert. Hišni dirigent Gianluigi Gelmetti bo s priznanimi vokalnimi solisti, domačim orkestrom in zborom ter zborom Slovenske filharmonije izvajal Beethovnovo Missa solemnis v D duru op. 123. Gre za pravo mojstrovino, ki ni nastala za potrebe bogoslužja (kot pri Haydnu, Bachu in drugih skladateljih), pač pa za samostojno poslušanje in razmišljanje o veri.
Slovesno mašo si je Beethoven zamislil za nadškofovsko imenovanje svojega pokrovitelja nadvojvode Rudolfa, a mu je ni uspelo dokončati za to priložnost. Poglobil se je v študij kanona sakralne glasbe, gregorijanskega petja, flamske polifonije, mojstrov renesančne glasbe od Palestrine do Haendla, Cherubinija in potreboval celih šest let za izgradnjo tega kompleksnega dela zrelosti. Posamezne dele, Kyrie, Glorio, Credo, Sanctus -Benedictus, Agnus Dei, bodo, ob izrednem deležu orkestra in obeh zborov, posebno ovrednotili japonska sopranistka Hye myung Kang, mezzosopranistka Marina Comparato, tenor Giovanni Sebastiano Sala, bas Giorgio Giuseppini in hišni zborovodja Fulvio Fogliazza.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča, kjer so na prodaj tudi abonmaji za novo operno in baletno sezono. Prva premiera, Verdijev Rigoletto, bo 25. novembra. Info: www. teatroverdi- trieste. com.

Davorin Devetak